Danes se ti zgodi nenavadna stvar. Obišče te vila in ti ponudi darilo: če želiš, lahko poskrbi, da boš vse počela 20% hitreje, z enako učinkovitostjo. Bi vzela ponujeno darilo?
Če so ti teme o produktivnosti in osebni učinkovitosti zanimive, zelo verjetno bi.
In sedaj me zanima: ali misliš, da bi to darilo rešilo večino tvojih izzivov na področju osebne učinkovitosti?
Prepričana sem, da ne.
Večina bi nas verjetno vzela to fantastično darilo, saj si želimo izvesti in zaključiti čim več zadanih stvari, po možnosti čim hitreje.
A kljub večji hitrosti s tem ne boš rešila vsaj naslednjih dveh izzivov, ki se med seboj povezujeta.
Tvoj kompas in tvoj to-do seznam
Prvič. Tudi, če ti uspe prečrtati vse s tvojega to-do seznama, to še vedno ne pomeni, da si ti res učinkovito upravljala s svojim časom. Produktivna si zagotovo bila, o tem ni dvoma. Učinkovita pa ne nujno.
Lahko prečrtaš vse alineje na tvoji to-do listi, a če delaš popolnoma napačne stvari, ti tudi prečrtane alineje ne pomagajo dosti. Tudi, če teče vse kot namazano, z rezultati ne boš zadovoljna, če niso tvoje alineje usklajene s tvojim kompasom – da torej zagotovo hodiš v smer, ki si jo zares želiš.
Ko sem še trenirala orientacijski tek, smo se po tekmah, ko smo analizirali, kako smo pretekli naše proge, pogostokrat šalili v smislu: “Kdor nima v glavi, ma pa v nogah.” Orientacijski tek je šport, kjer ti dobiš zemljevid z vrisanimi točkami 1,2,3,4,5… in tvoja naloga je, da si v najkrajšem možnem času na vsaki od teh točk, v pravem vrstnem redu.
In lepota orientacije je ravno v tem: če bom svojo pot do točke izbrala čez močvirnat ali pa zelo kamnit teren, se bom premikala izjemno počasi in verjetno tam glede na drugo pot izgubila precej časa, kljub temu, da bom do svoje točke šla kar se da naravnost.
Če pa zadevo bolje premislim, pa lahko izberem pot, ki sicer ne bo naravnost, mi bo pa omogočala hiter tek in mogoče tudi enostavnejšo orientiranje v naravi. Na tak način lahko konkuriram tudi izjemno hitrim tekačicam, ki so precenile ali svoje sposobnosti ali pa izbran teren do točke.
To je eno. Drugo pa je, da če na tekmovanju premalokrat pogledaš na kompas, se ti lahko zgodi tudi to, da zgrešiš želeno smer tudi za 180°. In potem nikoli ne prideš do želene točke.
No, vsaj dokler ne ugotoviš, da si čisto drugje kjer želiš biti. In nato ponovno nastaviš želeno smer in ponoviš vajo.
In zelo podobno je pri naših to-do seznamih. Lahko ti ekspresno tečeš čez vse naloge, jih tudi dobro opraviš, a če ne upoštevaš svojega kompasa, če ne upoštevaš, kam želiš priti, je popolnoma vseeno, kako hitro zaključuješ naloge. In tako kot je pri orientaciji, je tudi pri nalogah dobro, da imaš kompas vedno nekje blizu in ga vsake toliko pogledaš in preveriš, da te ne odnese z želene smeri.
Tvoje želje in tvoja to-do lista
In drugič. Ne glede na tvojo hitrost zaključevanja nalog, bo tvoj seznam nalog vedno daljši od tvojega razpoložljivega časa, energije in pozornosti. Vedno boš imela več idej, kaj vse bi lahko naredila, kot boš imela časa.
Človeška narava je takšna, da bomo ljudje stremeli po še več, k izboljšavam, k napredku.
Zato dobro vilo, ki ti ponudi darilo, da vse naloge zaključiš 20% hitreje, raje poprosi za modrost, da boš iz seznama vseh mogočih nalog znala izbrati tiste, ki bodo tebi, ko bodo zaključene, dale največjo vrednost.