Ti je tale scenarij kaj poznan?
Zjutraj odpreš računalnik in najprej vidiš, kje vse moraš začeti z gašenjem požarov. Toliko stvari je nujnih in zahtevajo tvojo takojšnjo pozornost. Nič ne more počakati.
Tak način dela je postal del naše kulture delovanja. Samo pomisli na vso izrazoslovje, ki ga uporabljamo:
- “Ej, nisem še uspela narest, neki je prišlo vmes.”
- “Sem mogla nekam skočit.”
- “Sem mogla nujno urgirat.”
- “Nimam časa planirat, itak je skos kej kar morem reševat.”
- “Nimam kej, morem še tole zrihtat.”
Če želiš povečati osebno učinkovitost, si želiš ustvariti sisteme in podporno okolje, ki ti pomaga, da stopiš korak stran od vseh teh kriz, da stopiš korak stran od vseh “nujnosti”, ki kričijo vate in pogledaš z nekolikšne distance in drugačne perspektive, kaj je pomembno, da narediš. Da namesto takojšnjega reagiranja stopiš v proces triaže in si dovoliš vzeti trenutek in oceniš, če so zadeve res tako zelo nujne, kot govorijo drugi oziroma kot zgledajo na prvi pogled.
Ta korak je zahteven, ker se ga moraš priučiti. Ker moraš preoblikovati svoja notranja prepričanja. Težko je, če si samostojna podjetnica in imaš občutek, da moraš biti ves čas dosegljiva in vsakemu na voljo. Težko je, če delaš v podjetju in imaš veliko sodelavcev, s katerimi imaš interakcije.
Začetni korak vzpostavitve drugačnega delovanja je težek, ker te bo okolica (nezavedno) potiskala v stare vzorce delovanja. Ker ljudje ne maramo sprememb. Ker živimo v času takojšnjih zadovoljitev in smo prepričani, da mora biti vse takoj.
A čez nekaj časa bo drugačen način dela postal tvoja nova realnost. Navadila se boš ti, tvoja morebitna ekipa, tvoja okolica.
Ni treba, da slediš trenutno postavljenim normam, kako se mora delati. Lahko delaš drugače in učiš novo kulturo delovanja.
Novo kulturo, za katero verjamem, da jo kot družba presento potrebujemo.
Če želiš delovati drugače, pa ne veš, kako se tega lotiti ali pa, če pri tem potrebuješ vodenje, spodbudo in malo pomoči, sem tukaj zate.