Stvar, ki jo opažam pri ljudeh in njihovih to-do seznamih z alinejami, ki jih želijo opraviti je ta, da v ob zapisani alineji ne vedo natančno, kdaj lahko rečejo, da je naloga opravljena oziroma, da so z nalogo zaključili in jo lahko črtajo s seznama.
Za določene naloge to ni težko določiti, saj nam je intuitivno, kaj pomeni, da je naloga zaključena, npr. pri nalogah kot so: “pokliči Marjana”, “odpiši email Moniki”, ipd.
Medtem ko pri drugih nalogah ali projektih, pa to, kdaj je zadeva končana, ni intuitivno.
Kako boš vedela, da sta nek projekt ali naloga ZAKLJUČENA?
Poglejva na primeru.
– Promocija spletnega tečaja
Če imaš na svojem seznamu opravil napisano “promocija spletnega tečaja”, imajo tvoji možgani s tem precejšnje težave, ker ne vedo, kaj točno naj bi to pomenilo. Pomeni lahko nešteto različnih možnosti, kaj vse bi ti lahko naredila pod to alinejo.
Če pa ti tej alineji dodaš besedilo, npr: “spiši 5 objav za Instagram in 1 email vsebino”; pa je zgodba drugačna. Sedaj si jasno definirala, kaj tebi pomeni “promocija spletnega tečaja”.
Enako velja za naloge. Kako boš vedela, da si z nekim opravilom zaključila?
Če tega ne premisliš, ustvariš odlične pogoje, da se v tebi oglasi glas perfekcionista. V takšnih primerih je namreč veliko večja verjetnost, da boš neko opravilo ali izboljševala, ali nanj dodajala dodatna opravila ipd.
Poglejva primer.
Na svojem seznamu imaš napisano:
– Poišči mizarje, da jim pošlješ prošnjo za ponudbo za kuhinjo.
Kako veš, kdaj bo naloga “poišči mizarje” zaključena?
Lahko je to seznam petih mizarjev. Lahko dvajsetih. Lahko pa še kaj drugega.
Zakaj je pomembno, da si razjasniš, kdaj je opravilo zaključeno?
1. Na tak način postaviš jasno mejo.
Ko je opravilo zaključeno, se k njemu ne vračaš; ko imaš 5 kontaktov mizarjev, ne greš naslednji dan zopet brskati po internetu, da bi našla še kontakt ali dva. Meja poskrbi, da zadev ne vlečeš (predolgo ali v nedogled). Sama sebi postaviš sistem validacije, da si lahko zaupaš, da si zadevo dobro opravila in se zato k njej ne vračaš.
2. Na tak način razjasniš kaj zapisano pomeni tebi.
Različni ljudje si pod neko nalogo ali projektom predstavljamo različna končna stanja. In to igra zelo pomembno vlogo, kadar imaš naloge ali projekte, ki si jih deliš z drugimi.
Poglejva primer:
– Očisti hladilnik
Zame je to opravilo zaključeno, ko je v hladilniku samo hrana, ki ji še ni pretekel rok uporabe in da ob tem zavržem tudi vse, kar že dolgo nismo uporabljali.
Za mojega moža pa je to opravilo zaključeno, ko so poleg pregleda hrane, dobro prebrisane še police in stene hladilnika.
3. Dvigneš nivo motivacije za nalogo.
S tem, ko jasno določiš stanje zaključene naloge, si lahko povišaš nivo motivacije, da nalogo opraviš, saj točno veš, kaj želiš doseči. Tvoji možgani ne potrebujejo dodatne mentalne energije, da razmislijo o tem, kaj točno si že mislila z neko alinejo na tvojem to-do seznamu.
Ker točno veš, kaj želiš doseči, boš lažje in hitreje napredovala, saj boš lahko ves čas preverjala, ali si na pravi poti k cilju, ki si si ga zadala.
Vabim te, da preveriš svoj to-do seznam in alineje spremeniš na način, da boš za vsak zapis vedela, kaj želiš od sebe, da boš zadevo lahko s seznama tudi prečrtala.