Med izvajanjem najrazličnejših delavnic o osebni učinkovitosti sem opazila, da mnogim postavljanje dolgoročnih ciljev ni blizu. Velik izziv, če ne skoraj nemogoče, jim je zapisati cilj v smislu “kje boš čez 5 in 10 let?”.
Sfera produktivnosti je zelo usmerjena v zapisovanje ciljev. Ti velikokrat predstavljajo sveto stvar, ob enem pa malo kdo pove tudi o omejitvah, ki jih določevanje ciljev prinaša. Na neštetih delavnicah, kjer se učiš zapisovati SMART cilje, ne boš slišala o njihovih pomanjkljivostih. Ali o tem, kako zapisan cilj še ne prinese nujno tudi sprememb v tvojem delovanju.
In če tudi ti spadaš med ljudi, ki jim pisanje dolgoročnih ciljev predstavlja frustracijo, takšen pristop pa se ti zdi odbijajoč, beri dalje. Cilji so super, ni pa to edina pot, edini način, da boš ti živela izpopolnjujoče življenje.
Druga pot, ki jo boš med vsemi nasveti za povečanje produktivnosti ali osebne učinkovitosti ne boš našla pogostokrat omenjeno, pa je ta, da se namesto s cilji ukvarjaš s tem, kako in na kakšen način želiš živeti svoje vrednote.
Kako aktivno živeti svoje vrednote?
Svoje vrednote namreč izražaš s tem, kako preživljaš svoj čas. Žal pa veliko ljudi usmerja svoj čas v razne distrakcije namesto da bi bili fokusirani na stvari, ki so jim resnično pomembne. Mnogo ljudi svojih vrednot in kaj jim je zares pomembno nimajo zares ozaveščenega, mnogi pa jih, kljub zavedanju, ne živijo aktivno.
To je lahko posledica zunanjih pritiskov, ko naše življenje umserjajo in vodijo drugi (lep primer predstavlja kultura nujnosti), pa tudi zaradi notranjih izzivov, kot so omejitvena prepričanja ali izogibanje neprijetnim čustvom in občutkom, ki jih doživljamo, ko se izpostavimo, ob konfliktih ipd.
Če je prvi korak k aktivnemu življenju ta, da ti svoje vrednote ozavestiš in zverbaliziraš, pa je naslednji korak, da spišeš vedenja, ki ti predstavljajo to, da ti te vrednote tudi aktivno živiš.
Razlika med sledenju ciljem in aktivnim življenjem vrednot
Razliko med definiranimi cilji in korakanju proti njim ter načinom, ko aktivno živiš svoje vrednote, lepo ponazarja prispodoba hribov.
Če si usmerjena v cilje, pomeni, da boš izbrala, katere vrhove želiš usvojiti. Občutek izpopolnjenosti ti bo prinesel usvojen vrh. Če pa si usmerjena v vrednote, boš pa poskrbela za to, da boš npr. 2x mesečno hodila v hribe, pa niti ni zares važno, kam. Občutek izpopolnjenosti ti bo prinesel čas, preživet v hribih.
Pri motivaciji vezani zgolj na cilj obstaja past, in sicer ta, da naši možgani ne znajo predvideti adaptacije na užitek, kar za posledico prinese željo po vedno večjih in višjih ciljih.
Pri pristopu ciljev ali življenju vrednot ne gre za to, da bi si bila ta dva načina nasprotujoča, lahko se zelo lepo dopolnjujeta. Gre za to, da znaš izbrati način, ki ti v nekem trenutku najbolj služi.
Če je metoda določanja ciljev bolj primerna za kratkoročen pogled v prihodnost, pa je pri pogledu daleč naprej bolj smiselno razmišljanje v kontekstu vrednot.