Preizkusila sem 5 različnih načinov za učinkovito hranjenje mojih receptov in na koncu moj sistem predstavlja izredno enostavna rešitev…
Ampak! To še ne pomeni, da bo ta sistem deloval tudi zate. Z mojo zgodbo iskanja sistema ti želim pokazati, da ultimativna rešitev, ki bi ustrezala vsakumur, ne obstaja.
Kaj je bila moja frustracija, zaradi katere sem želela vzpostaviti sistem?
To, kaj bom zvečer skuhala za večerjo, da bosta otroka zadovoljna, ješča in bo jed še kolikor toliko hranljiva, je meni predstavljalo vir stresa in mentalnega napora. Ker včasih tega napora nisem zmogla, se mi je velikokrat zgodilo, da večerja ni bila takšna, kot bi si jo želela za svoja otroka.
Zato sem prišla na idejo, da bi si pomagala z digitalno bazo preverjenih in priljubljenih receptov, po katerih lahko hitro prebrskam, ko potrebujem idejo.
Motivacija po tem, da zmanjšam mentalni napor je bila velika.
Kako sem začela graditi sistem?
Z idejo o bazi receptov smo začeli s prijateljskim parom. Imeli smo željo, da imamo skupno bazo, saj imamo tako na voljo še preverjene recepte drug drugega. Pa mi program, v katerega smo pisali recepte, ni bil všeč.
Prepričana, da je problem v tem, sem šla v iskanje primernejše aplikacije. Naslednja stopnja je bila aplikacija, ki se mi je zdela dobra; a kmalu me je začelo motiti, ker nisem mogla hitro in enostavno ločiti med recepti, ki sem jih že preizkusila in idejami, ki sem jih želela nekoč skuhat.
Google Drive
Nato sem začela vse recepte zbirati v Google Drive, kjer sem imela dve datoteki. Ena je vsebovala preizkušene recepte, druga pa recepte, ki bi jih nekoč želela uporabiti.
Ta sistem sem imela kar nekaj časa, a začelo me je motiti, ker so manjkale slike. Oba dokumenta sta namreč postajala vse bolj obširna, začela sta se počasi nalagati. S časom sta dokumenta postala bolj navdih za vnaprej kot pa za takrat, ko sem v trenutku potrebovala pomoč.
Notion
Iz Google dokumentov sem nato prešla na aplikacijo Notion. Našla sem nek dober template in čeprav sem ga delno prilagodila sebi, mi je ta način zelo kmalu postal nepregleden – imel je veliko strukture, ki ji nisem uspela slediti in sem se v njej začela izgubljati. Vse je postalo preveč razpršeno. Ugotovim, da mi zadeva ne funkcionira, kljub jasnim oznakam (tagom) in lepim slikam.
Lastna spletna stran
Tako dobim idejo, da bi recepte začela dajati na lastno spletno stran (recepte najdeš tukaj), v smislu: gor nalagam samo preizkušene stvari z lastnimi slikami, pišem v svojih besedah. Prepričana sem bila v uspeh. Pa mi tudi to ni funkcioniralo. Nisem sicer točno vedela zakaj ne, ker je imelo vse, kar sem mislila, da potrebujem.
Kakšen sistem se izkaže za mojo najboljšo rešitev?
Kaj se je izkazalo kot najboljša rešitev in mi sedaj res služi? V prvem predalu pod štedilnikom imam dva mini zvezka, v katera si zapisujem svoje preizkušene recepte.
V zvezek zapisujem stvari s svinčnikom ali kulijem, zadeve črtam, dopisujem, občasno si kakšen naslov pobarvam z markerjem, da ga hitreje najdem.
Zakaj se meni odnese ravno to? – Kaj je bil v resnici moj glavni izziv?
Ko želim začeti s kuhanjem, računalnika in telefona nimam blizu. To, da bi šla po telefon ali se vsedla za računalnik, predstavlja preveliko frikcijo, preveliko oviro, kar mi onemogoča, da bi me digitalni recepti v tej situaciji dobro podprli.
Dva mala zvezka, ki sta priročno pospravljena točno tam, kjer ju potrebujem, pa bom v roke vzela vedno, ko ju bom potrebovala.
Res je, zvezka nista najbolj prijazna za urejanje. Notri ni slik jedi. A očitno to pri meni ni igralo ključne vloge (kot sem mogoče mislila na začetku). Zvezka sta lep dokaz, da je pri tem izzivu meni najpomembneje to, da je moj sistem na pravem mestu, dosegljiv v sekundi in da ne potrebujem nobenih naprav, da ga odprem.
Ali je ta rešitev najboljša?
Meni za ta dotičen izziv, funkcionira tak način, čeprav obstaja vrsta drugih možnih rešitev:
- nekomu bo najbolj služil njegov profil na kulinariki,
- nekomu računalniška mapa z posameznimi recepti,
- nekomu stran v Notion ali kater drugi aplikaciji,
- nekomu estetska knjižica z ročno napisanimi recepti…
Različni smo si, zato nam, za (na prvi pogled) enak izziv, ne bodo odgovarjale enake rešitve.
In ravno zaradi tega ni nujno, da bo sistem, ki mene tako zelo podpira, tudi tebi ustrezal.
Super je, da si pokažemo različne sisteme, ki nas podpirajo, da lahko dobiš še kakšno idejo, kaj podobnega bi še lahko preizkusila. A zavedati se moraš, da boš za vzpostavitev svojih sistemov, ritualov in rutin, morala biti pripravljena zadeve preizkušati in testirati.
V to moraš biti pripravljena investirati nekaj svojega časa in energije in biti pripravljena na to, da zelo verjetno ne bo uspelo v prvo. Mogoče tudi v drugo ne.
Če čutiš in si pri tem želiš pomoč, me kontaktiraj in z veseljem se na ta proces podam skupaj s tabo in ti pomagam s svojim vodenjem in vprašanji. Na tak način bodo tvoji poskusi krajši, manj obsežni in manj številčni, hitreje boš našla način delovanja, ki te bo podpiral pri tistem, kjer podporo tudi potrebuješ.
Občutek za vsak uspešno vpeljan sistem, ki te podpira v tem, kar potrebuješ, je fenomenalen. Vabim te da razmisliš, kje v tvojem življenju bi ti podporni sistemi prišli najbolj prav.