Se ti dogaja, da včasih od prebrane knjige ogromno odneseš, si zapomniš, preneseš v svoj vsakdan, kdaj drugič pa se komaj spomniš, kaj so glavni poudarki prebranega?
Ob branju knjig lahko v branje vlagaš različno količino svoje mentalne energije. V tem zapisu s tabo delim 5 različnih stopenj, ki predstavljajo, kako aktivno se posvečaš knjigi, ki jo držiš v rokah.
Če imaš željo, da si od prebranih knjig več stvari zapomniš ali da v svoje življenje več prebranega tudi implementiraš, beri dalje.
Knjigo lahko namreč bereš na 5 različnih načinov. Sprehdodiva se od mentalno najmanj zahtevnega do mentalno najbolj zahtevnega načina branja knjig.
Prvi način branja knjig: pasivno branje
V tem načinu knjigo zgolj pasivno bereš. Bereš tekoče, brez ustavljanj. Četudi ti je vsebina zanimiva in privlačna, se ne ustavljaš, da bi o zadevah dodatno razmišljala. Ob branju si ničesar ne označuješ. Takšen način branja je sicer bolj pogost ob prebiranju leposlovne literature. Ob branju neleposlovnih knjig pa boš ob takšnem načinu branja težko priklicala v spomin povzetke in glavne dragulje knjige.
Drugi način branja knjig: branje z markiranjem.
Mentalno zgolj malce zahtevnejši način konzumiranja knjig je, da si med branjem knjige določene dele besedila, ki te nagovorijo, pomarkiraš. Z markiranjem si dovoliš trenutek ali dva, da se sama misel bolj usede vate.
Kljub temu pa se ob markiranju velikokrat izgubi kontekst, kar je najbolj opazno, če se h knjigi z markiranimi oznakami, vrneš po preteku daljšega časovnega obdobja. Ko čez čas zgolj prebereš pomarkirano besedelo, se v večini primerov ne boš spomnila, zakaj točno si si označila točno ta del besedila. Kaj in zakaj te je to nekoč nagovorilo.
Tretji način branja knjig: branje z markiranjem in dodano asociacijo
Naslednja stopnja, ki zahteva že nekoliko več mentalne energije, je stopnja, kjer si poleg tega, da si besedilo markiraš, zraven na kratko zapišeš še, zakaj se ti ta stavek zdi pomemben oziroma kakšna so tvoja razmišljanja ob tem.
Izredno koristen stavek, ki ti ne bo vzel veliko mentalne energije, in ga lahko dodaš k markiranemu besedilu, je stavek “To me spomni na…”, “Ob tem pomislim na…”
Četrti način branja knjig: povzemanje z lastnimi besedami
Četrti način pa že predstavlja stopnjo, kjer boš porabila precej več svoje mentalne energije kot v prejšnji stopnji. Ko v knjigi najdeš nekaj, kar te nagovori, prebrano povzameš s svojimi besedami. Povzemanje lahko uporabiš za posamezne odstavke, poglavja ali pa za knjigo kot celoto.
Peti način branja knjig: shranjevanje na centralnem mestu
Pri zadnjem, petem načinu branja knjig, pa poskrbiš, da na centralno mesto shraniš vse stavke, ki so te nagovorili in vse kar si povzela z lastnimi besedami. Vsi zapiski in razmišljanja so ti enostavno in hitro dostopni.
Kateri izmed načinov branja knjig je najboljši?
Univerzalno “pravega načina”, kako prebiraš knjige in koliko se jim posvečaš, ni. Noben izmed načinov tudi ni boljši ali slabši od drugega. Pomembno je, da se zavedaš, da ob različnih načinih povezovanja s knjigami porabljaš različno velike mentalne kapacitete.
Na tebi je, da ugotoviš zase in vsakič znova, h kateri knjigi želiš pristopiti bolj sproščeno, h kateri na način, da aktivno razmišljaš o prebranem, h kateri tako, da si ob prebiranju ustvarjaš zapiske in lastne povzetke ter razmisljaš, kako prebrano prenesti v prakso. In h kateri vse vmes.
Je pasivno branje sploh smiselno?
Tudi, če knjige bereš samo pasivno in si kasneje glavnih poudarkov knjige ne moreš priklicati v spomin, pa je takšno branje vseeno smiselno in koristno. Poleg tega, da ima branje knjig močan vpliv na naše izražanje, pa ob prebiranju leposlovja (ki ga navadno beremo pasivno) znanstveno dokazano krepimo našo domišljijo, empatijo kreativnost, kritično mišljenje…
Kar pa se zdi še najpomembneje je to, da branje knjig na nas pusti vtis, ki presega specifične podrobnosti, zapisane v knjigah. Knjige v nas puščajo sledi, njihova perspektiva se zakorenini nekam globoko v nas, kot semena, ki jih poseješ na vrt.
Več knjig kot prebereš, več semen poseješ. In kasneje v življenju te lahko preseneti, ko na tvojem vrtu zraste nekaj čudovitega, nekaj edinstvenega, nekaj nepričakovanega, sama pa si na seme že pozabila.
Prebrana vsebina vpliva na tvoj um, tvojo dušo in življenje nasploh.
Lastna knjižnica prebranih knjig
Ne glede na to, na kakšen način bereš, pa ti priporočam, da poskrbiš, da si na enem mestu shraniš vsaj naslove prebranih knjig, v kolikor pa si zadeve podčrtovala ali naredila kakšne dodatne zapise, pa dodaš še te.
Samo pomisli, kakšen zaklad bo predstavljalo to mesto čez nekaj časa, ko boš lahko pokukala, obudila spomin ali raziskovala, katere knjige so te nagovorile v preteklosti! Lastna knjižnica znanja v svetu neskončnega števila informacij in tehnologije predstavlja izjemno osebno prednost in ni lepšega, kot da jo začneš graditi ravno s knjigami, ki so te navdušile. Mnogo je načinov in aplikacij, ki ti pri tem lahko pomagajo. Pokukaj med programi, če pa pri grajenju knjižnice želiš individualno vodenje, pa me le pocukaj za rokav!